Občina Šempeter-Vrtojba
Trg Ivana Roba 3a

5290 Šempeter pri Gorici


T:
05 ­335 10 00
F: 05 ­335 10 07
E:
info@sempeter-vrtojba.si

Uradne ure:
ponedeljek in petek: 8.00­-12.00
sreda: 8.00­-12.00 in 14.00­-16.30



Skrb za okolje

Vse, kar je podarila narava, se zdi samoumevno. Preveč, kajti vse bolj jasno postaja, da naravne danosti uničujemo s hitrim razvojem in načinom življenja, ki ga ta narekuje. Ključne izzive tako postavljajo podnebne spremembe in čista energija, trajnostni promet, trajnostna poraba in potrošnja ter ohranjanje in upravljanje naravnih virov.

 

Prebivalci urbanih območij kamor sodi tudi občina Šempeter-Vrtojba, njihova kakovost življenja in kakovost okolja so odvisni od izgleda in funkcije mesta. Za zagotavljanje kakovosti življenja v urbanih območjih potrebujemo celostne razvojne strategije. Urbana območja se soočajo z velik številom okoljskih izzivov. Identificiramo lahko niz skupnih problemov, ki jih imajo mesta: slaba kakovost zraka, povečan obseg prometa, prometni zamaški, hrup, pomanjkanje območij za šport, rekreacijo, propadajoče stavbe, visoke ravni emisij toplogrednih plinov, ustvarjanje ogromnih količin odpadkov in odplak. Ti izzivi so resni in imajo velik vpliv na zdravje, okolje in gospodarstvo.

 

Delo na področju varovanja okolja in energetike v občini je neposredno vezano na izvajanje predpisov s predmetnih področij. Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o varovanju okolja sta lokalnim skupnostim naložila veliko obveznosti. Velik pomen pa ima tudi uresničevanje Strategije trajnostnega razvoja, kjer gre za uravnoteženje treh razvojnih komponent: socialne, ekonomske in okoljske. Samo tako je mogoče dosegči dolgoročno blagostanje v družbi.

 


Zrak


Onesnaževala prihajajo v ozračje iz naravnih in antropogenih virov. Najbolj pogosta so delci, dušikovi oksidi, ozon, benzen, ogljikov monoksid, žveplov dioksid in nekatere težke kovine.

Najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zraka na določenem območju so meritve. Za občino Šempeter-Vrtojba so od virov onesnaževanja zraka značilni predvsem promet, vključno z bencinskimi servisi, industrija ter kurišča.

 


Voda


Voda kot naravna dobrina, ki je ena izmed ključnih pogojev za življenje na Zemlji, v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer del vode porabimo za vsakdanje življenje, del pa je odteče. Poraba pitne vode se nenehno povečuje. Naraščanje števila prebivalcev in grožnja podnebnih sprememb bi lahko ob dosedanjem načinu uporabe vode pripeljala do velike svetovne krize z vodo. Emisije nevarnih snovi, ki jih človek posredno ali neposredno spušča v podzemne in površin vode ter tla, poslabšujejo kakovost pitne vode. Prihodnost nam nalaga odgovorno ravnanje s kakovostno pitno vodo, zato upravljanje z vodami obsega celovito in trajno obravnavanje problematike gospodarjenja z vodami. Čeprav so vode naravno bogastvo in naravna dobrina v lasti države, ima lokalna skupnost glede na Zakon o varstvu okolja, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o vodah, Zakon o ohranjanju narave še vedno precejšnje pristojnosti v zvezi z gospodarjenjem in upravljanjem z vodami. Lokalna skupnost z Zakonom o gospodarskih javnih službah zagotavlja obvezno javno službo oskrbe s pitno vodo.

Vodotoki v občini

Glavni vodotok je potok Vrtojbica, ki se v sosednji občini Miren-Kostanjevica izliva v reko Vipavo. Vodozbirno območje Vrtojbice sega izven občinskih meja. Zaledne vode so prisotne predvsem v vzhodnem delu Vrtojbe in gravitirajo na levi pritok Vrtojbice, ki se vanjo izlije v Doljni Vrtojbi. Med večje površinske vodne tokove, ki so usmerjeni na Šempeter, spadajo še nekateri manjši vodotoki s pobočja Markovega hriba.

Ostale pomembnejše vodne vire predstavljajo potok Bazaršček na območju Bazare, hudourniški potoki na vzhodnem hribovitem delu pobočij Kempršč in Stare gore, ki se stekajo v potok Lemovšček ter Biljenski in Bukovšči potok s stranskimi pritoki melioracijskih jarkov.

Podtalnica

Vodovodno omrežje občne se napaja iz izvira Mrzlek pri Solkanu. Na območju občine pa imamo še drugi vir pitne vode na kar pričajo številni vodnjaki, ki so še ohranjeni po Šempetru in Vrtojbi. Podtalnica se nahaja v naplavinah Vrtojbensko - Mirenskega polja in sicer v dveh horizontih. Ta podtalnica je mišljena le kot rezervni vodni vir za oskrbo s pitno vodo.



Odpadki


Odpadki so snovi, ki nastajajo pri različnih procesih, povezanih s človekovim delovanjem in so njegovi stalni spremljevalci. Odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v klasifikacijskem seznamu odpadkov Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način. Čeprav so odpadki lahko sekundarni vir surovin ali energije, v njih večinoma vidimo le vir obremenjevanja okolja.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je po veljavni zakonodaji naloga lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost, in s tem tudi Občina Šempeter-Vrtojba, je zavezana v skladu s predpisi zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Zagotavljanje ločenega zbiranja odpadkov je pomembno tako iz okoljskega kot iz ekonomskega stališča. Občina svoje cilje, prednostne naloge in usmeritve na področju ravnanja z odpadki opredeli v programu varstva okolja in operativnih programih za svoje območje. Konkretni ukrepi glede ravnanja z odpadki so v skladu z Uredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki predpisani v programu ravnanja z odpadki in programu ravnanja z ločeno zbranimi odpadki.

Sistemska ureditev na področju odpadkov se je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih bistveno nadgradila. Predpisi na področju ravnanja z odpadki so večinoma sprejeti na osnovi Zakona o varstvu okolja, ki kot krovni zakon opredeljuje med drugim tudi področje ravnanja z odpadki. Povzročitelju onesnaževanja nalaga, da mora upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti na okolje, in za zagotovitev predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča. Prav tako zakon določa obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja med katere spada tudi zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

 

Odpadke delimo v naslednje skupine:
inertni odpadki so odpadki, ki po odložitvi ne spremenijo fizičnih, kemičnih ali bioloških lastnosti, ne razpadejo, ne zgorijo ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso biorazgradljivi in ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv.
komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti.
nevarni odpadki so odpadki, ki so zaradi določenih nevarnih sestavin ali lastnosti s predpisom uvrščeni med nevarne odpadke. Nevarni odpadki so tisti, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, in sicer so eksplozivni, oksidativni, vnetljivi, dražljivi, strupeni, rakotvorni, infektivni, teratogeni, mutageni ipd. Ravnanje z nevarnimi odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in končno dispozicijo odpadkov.
radioaktivni odpadki so odpadki, ki so zaradi določenih radioaktivnih lastnosti po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji, uvrščen med radioaktivne odpadke.

 

Občina Šempeter-Vrtojba ponekod na svojem območju zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov. Uredila je tudi zbirni center za prevzem odpadkov - nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke.

 


Hrup


Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Vir hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Vir hrupa je tudi javna prireditev, javni shod in vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, če se odvija na javnem kraju, na prostem ali v objektu, ki za takšne dejavnosti sicer ni namenjen.

Problemi, povezani s prekomernim hrupom, so najbolj izraženi v večjih mestih, kjer se na majhnem prostoru srečujejo različni interesi uporabnikov prostora. Pojav je najbolj izražen na območjih ob pomembnih transportnih (ceste, železnice) in na urbanih območjih. Vse večja motorizacija in hitrejši ter bolj tehnično naravnan način življenja povečujeta obremenjevanje okolja s hrupom, po drugi strani pa narašča zavedanje o pomenu in vrednosti življenja v okolju, ki ni obremenjeno s hrupom.

 

Povečana ali prekomerna obremenitev okolja s hrupom je pojav, ki je skupen vsem razvitim državam. Prekomerna obremenitev okolja s hrupom je v veliki meri posledica neupoštevanja načel varstva pred hrupom pri prostorskem načrtovanju v preteklosti in neupoštevanja predpisov s tega področja pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor.


Obremenitev s hrupom postaja vedno bolj moteč dejavnik v vsakdanjem življenju, dejansko pa ima lahko tudi negativen vpliv na živo in neživo naravo, nepremičnine in zdravje ljudi.

 
slovreme.net  

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies) za popolno uporabniško izkušnjo. Piškotki ne morejo razkriti vaše identitete. Ali se strinjate z uporabo piškotkov na teh straneh?

Zavrni