pretežno oblačno temperatura 18°C smer vetra V hitrost 2 m/s
Znamenitosti in turistično - rekreativne točke
O občini / Znamenitosti in turistično - rekreativne točke
ZNAMENITOSTI
Coroninijeva graščina se nahaja v središču Šempetra pri Gorici. Pot do graščine vodi iz Trga Ivana Roba mimo cerkve proti bolnišnici. Coroninijeva vila je eklekticistična arhitektura nastala v prvi polovici 20. stoletja na bazi stilnih izročil in predstavlja kvaliteten primer plemiške rezidence, ki je kot središče posesti združevala stanovanjsko in upravno funkcijo ter ohranila stilno kontinuiteto stavbe iz druge polovice 19.stoletja. Zasnovana je po vzoru avstrijskih klasicističnih dvorcev s tlorisom v obliki podkve, ki oklepa prednje dvorišče in s portikom pred vhodom.
Povojna rekonstrukcija je upoštevala gabarite predhodne vile s tem da je vnesla nekaj sprememb v oblikovanje zunanjščine. Povečajo se stavbne mase obeh barkes, ki jih sedaj povežejo z veznim traktom s centralno stavbo. Reprezentančno zunanje stopnišče nadomestijo s teraso z balustradno ograjo oprto na zidane pilastre, ki nosijo petero potlačenih lokov.
S pozidavo veznih traktov je bila prekinjena vizualna povezava ozadja parka s " cour d' honneur" pred vilo. Sedaj zazidana etaža obeh veznih delov je bila odprta s tem, da formira na okrogle toskanske stebre oprto " loggio" z balustradno ograjo. Zunajščina v oblikovanju pritličja ohranja rustiko, ki je izvedena v ometu. " Piano nobile" je poudarjen s teraso in portalom s profiliranim prekinjenim trikotnim zaključkom. Osrednja os je poudarjena tudi v drugem nadstropju s centralnim oknom s profilirano preklado ter profiliranim nizkim trikotnim čelom. Osrednja os se zaključi z dekorativnim strešnim frontonom. Streha centralnega dela sloni na profiliranih lesenih konzolah, ki nosijo lesene grede napušča z diagonalno belo poslikanimi planetami. Razgibanost štirikapnemu korčastemu ostrešju dajejo tudi lepo oblikovani dimniki. V notranjščini vile je poleg stopnišča osrednja značilnost reprezentančna dvorana.
Kompleks stoji na temeljih starejše vile beneškega tipa, ki je dokumentirana na karti iz 18. stol, in na franciscejskem katastru in je bila verjetno zgrajena v 2/2 17.stoletja (leta 166? po grbu vzidanim na opornem zidu vile na Mafejišču).
Fabiani je eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ki izdelal tudi načrte povojne prenove. Dvorec Coronini tako ohranja Fabijanijevo fazo stavbnega razvoja.
Okoli leta 1786 naj bi v Šempetru imela rodbina Coronini svojo "nedeljsko" hišo, kar priča na to, da takrat še niso stalno tu prebivali. To naj bi storili pozneje, okoli leta 1860, ko so pridobili nova zemljišča in si zgradili novo graščino. Rodbina Coronini naj bi bila takrat tudi največji veleposestnik na tem območju. V začetku 19. stoletja pa naj bi bilo v posesti domačih družin le malo zemlje. Plemiška rodbina Coronini je bila langobardskega izvora, iz kraja Berbenno pri Bergamu v Lombardiji. Naziv Coronini izhaja iz naslova Cornona, ki so si ga nadeli leta 1470. Rodbina Coronini je najbolj zaslovela po Janezu Krstniku (1794-1880), ki je bil nosilec številnih častnih naslovov in odlikovanj, dal je zgraditi graščino v Šempetru ter poleg ostalega bil tudi vzgojitelj prestolonaslednika in poznejšega cesarja Franca Jožefa. Leta 1880 je v graščini tudi umrl. Rodbina Coronini je bila v Šempetru zelo spoštovana, živela je bolj odmaknjeno od ljudi in je v cerkvi nad zakrstijo imela poseben prostor za udeleževanje cerkvenih obredov. Pred prvo svetovno vojno je zaposlovala tudi nekatere domačine kot hlapce ali dekle.
Na pobočju Markovega hriba stoji gradič Mafejšče (Maffei), sezidan verjetno v začetku 18. stol.
Cerkev Sv. Petra v Šempetru pri Gorici naj bi bila prvotno zgrajena v 15. stoletju, leta 1589 pa naj bi tu začeli pisati krstno knjigo. Tega leta naj bi bilo v Šempetru 45 družin, v Gornji Vrtojbi 18, v Spodnji Vrtojbi pa 24. Prva svetovna vojna je opustošila tukajšnja naselja. Takrat je bila porušena tudi cerkev. Obnova porušenega naselja se je pričela takoj po prvi svetovni vojni in trajala do leta 1929. Tega leta so bila zaključena dela v novorenesančnem slogu grajene nove cerkve sv. Petra.
Cerkev posvečena Srcu Jezusovemu v Vrtojbi je bila zgrajena med obema svetovnima vojnama. Svojstveno lepoto cerkve pa so pričarale poslikave Toneta Kralja.
Na območju Vrtojbe so krajani pred desetletji črpali pitno vodo iz več kot 50 vodnjakov ("p'či".), ki danes predstavljajo svojevrstno vrednost in zanimivost. Nekateri med njimi so prav takšni kot nekoč, drugi so obnovljeni, za večino pa velja, da voda v njih žal ni več pitna.
Stražarski stolp na meji:V nekdanjem stolpu na Vrtojbenskem polju stoji najmanjši muzej v Sloveniji. Osem metrov visok stolp, s katerega so v povojnih letih vojaki Jugoslovanske vojske strogo nadzirali mejo z Italijo je ena od številnih nemih prič povojne zgodovine. Nezaščiten je dolgo propadal, pred nekaj leti pa so ga občinski svetniki razglasili za spomenik lokalnega pomena. Zamisel o ureditvi muzeja o meji je Goriški muzej navdušila. Zgodovinar Jakob Marušič je v sodelovanju z oblikovalcem Borisom Blažkom notranje stene opremil s fotografijami ki prikazujejo vsakodnevno dogajanje ob Slovensko-Italijanski meji od konca vojne do vstopa Slovenije v EU.
V občini si je vredno ogledati tudi številne spomenike in kiparska dela na prostem.
REKREATIVNE TOČKE
Na območju občine služijo zunanje športne in rekreacijske naprave in objekti (telovadnica, rokometno in košarkarsko igrišče ob osnovni šoli v Šempetru pri Gorici, ter večnamensko igrišče v ob podružnični osnovni šoli v Vrtojbi) potrebam šole v času pouka in obšolskih dejavnosti, v preostalem času pa so večinoma na voljo društvom ali občanom.
Trim steza je namenjena širši populaciji prebivalstva za koriščenje prostega časa, sprostitev, rekreacijo in druženje. Glede na naravne pogoje in strukturo gričev, ki so porasli z mediteranskim tipom gozda, ima lokacija trim steze zelo ugodno lego.
Trim steza se nahaja na na severovzhodnem delu katastrske občine Vrtojba, ki meji na severnem delu na Lavžnik (ledinsko ime), greben med Pirčevo dolino in dolino med Šempetrom in Vrtojbo (ledinska imena: Caufovo, Frata, Draga, Farjevo, rob Biljenskih gričev, Luknjica, Na hribu in Grnaža). Trasa Trim steze je izpeljana po javnih poteh in javnih gozdnih poteh.
Dostop na Trim stezo se nahaja v neposredni bližini cestnega priključka "Bazara" na avtocesto proti Ljubljani oziroma iz avtoceste iz smeri Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba, ki meji Slovenijo in Italijo. Iz smeri naselja Vrtojba je dostop po cesti, ki vodi preko Lavžnika do križišča z avtocesto v Bazari. Ob vznožju Trim steze je urejno parkirišče za približno 15 osebnih vozil.
Vstopna postaja ima urejen izhodiščni prostor v izmeri 20 x 50 m, ki je zasajen s travo in urejen z informativnimi tablami, zemeljevidom proge in navodili za vadbo. Prva tabla je na vstopni točki, vzdolž celotne trim steze pa je razporejenih 16 vadbenih točk z orodji ali brez in sicer za osnovne vaje za ogrevanje, vaje za raztezanje, vaje za razgibavanje in vaje za krepitev mišic.
Pri osmi vadbeni točki se trim steza razdeli na daljšo ali krajšo pot in sicer desno proti postajam od 9 do 12, levo pa po daljši različici trim steze, ki zajema štiri dodatne vadbene točke.
Gozdna učna pot na Sv. Otu
Griči nudijo prijetne rekreacijske pogoje, posebej za sprehode in kolesarjenje v sončnih dneh, razgled po pobočjih, ki so zasajena s trtami, iz najvišjih točk pa celo pogled do Jadranskega morja.
Priporočamo tudi obisk Sv. Vida (tudi Sv. Ot), točke z razgledno ploščadjo in spomenikom padlim borcem v drugi svetovni vojni, ki se dviga nad območjem Gričev. Po pripovedi nekaterih krajanov, naj bi se na območju Sv. Vida nahajala energetska polja.
Hrib Sv. Marka (nadmorska višina 227 m) se razteza nad Šempeterom pri Gorici, ponuja razgled na celotno občino ter tudi čezmejne kraje v Italiji. Na hribu je prijetna restavracija z letnim vrtom.
Občina v svojih razvojnih načrtih predvideva tudi izgradnjo Športnega parka v Šempetru pri Gorici, kjer bodo igrišča za tenis, nogomet, košarko, odbojko na mivki.